»Joga ni zame,« je stavek, ki ga pogosto slišim. »Raje imam nekaj, s čimer se preznojim in me naslednji dan vse boli.« Ti je znano?
Mogoče se sprašuješ: »Zakaj bi nekdo prakticiral jogo? Kakšne koristi ima človek od tega?«
Ko razmišljajo o prednostih, ki jih prinaša praksa joge, se laiki pogosto domislijo pozitivnih učinkov, kot sta sproščanje in povečanje fleksibilnosti telesa, pri tem pa se kmalu tudi konča. V resnici je pozitivnih učinkov rednega prakticiranja joge še malo morje. Najpomembnejše (po lastni presoji) sem za začetek združila v 5 skupin. Pa poglejva.
Kazalo vsebine
1. Telesni vidik
Telesna drža
Mnoge asane, posebej stoječe, nam med prakso joge pomagajo ozaveščati položaj hrbtenice. Poleg tega nam pomagajo krepiti mišice in tudi s tem pripomorejo k bolj pravilni telesni drži. In kakšna naj bi ta bila? Vojaško stroga, kot prekla za sajenje fižola? Ne, ne. Naravna oblika hrbtenice sestoji iz “dvojne S krivulje“, kar pomeni, da sestoji iz lumbarne in cervikalne lordoze (»vdrtine« v ledvenem predelu in predelu vratu) in sakralne in torakalne kifoze (»puklja« v predelu trtice in reber). Iz položaja spodnjega dela hrbtenice izhaja tudi lega medenice, ki naj ne bi bila nagnjena posteriorno, niti anteriorno, ampak bi morala ležati v nevtralnem položaju. Želimo si torej, da hrbtenica ohranja svojo naravno, rahlo valovito obliko.
Telesna drža odraža naše trenutno počutje in pove marsikaj o našem notranjem stanju. Poglejva primer. Ko smo pod stresom, »se skrijemo v oklep«, tako da dvignemo ramena, skrajšamo vrat in svoje najpomembnejše organe v rebrni kletki, kot je na primer srce, skrijemo navznoter, ko naredimo hiperkifozo v torakalnem delu (povečan »pukelj« v zgornem delu hrbtenice). Glede na to, da v teh časih pogosto srečujemo s stresom in negotovostjo, se to pogosto pokaže tudi na jogijski blazini. Joga nam pomaga, da najprej ozavestimo takšno držo, potem pa jo skušamo popraviti. S tem, ko jo popravimo, naredimo prvi korak k spremembi v življenju izven jogijske blazine. Fizična telesna drža takoj vpliva tudi na naše počutje. Hkrati nam spoznanje na jogijski blazini sproži razmislek: kaj lahko spremenim v svojem delovanju in doživljanju, da ne bom tako izpostavljena stresu?
Odprava bolečin
Nepravilna telesna drža skoraj vedno prej ali slej izzove tudi fizične bolečine. Tudi ti pogosto slišiš ljudi tarnati nad bolečinami v hrbtenici, posebej v »križu«? Tudi sama kdaj začutiš napetost v ramenih in vratu?
Kot rečeno, nam joga pomaga izboljšati držo. Posledično pa odpravi tudi marsikatero bolečino, ki je s tem povezana. Seveda odlično deluje tudi kot oblika preventive, da do bolečin, povezanih z nepravilno telesno držo, niti ne pride.
Povečana moč, stabilnost in fleksibilnost telesa
Pogosto laiki jogo napačno povezujejo le s fleksibilnostjo telesa. Če bi bil s telesnega vidika cilj jogijske prakse izključno povečevanje fleksibilnosti telesa brez sočasne krepitve mišic, bi lahko prišlo do hudih poškodb, še posebej v predelu hrbtenice.
Pravilna struktura »ure« jogijske prakse mora imeti skrbno načrtovane asane, kot tudi njihovo zaporedje. Asane na telo vplivajo različno – nekatere pripomorejo k izboljšani stabilizaciji in moči telesa, druge povečujejo fleksibilnost, nekatere pa kombinirajo oboje omenjeno. Da na tej točki ohraniva stvari enostavne za razumevanje: vedno težimo k uravnoteženosti telesa. Če je jogijska praksa zasnovana pravilno, bi z jogo morali telo okrepiti, kot tudi »raztegniti«.
Telo kot dom
Se v svojem telesu počutiš doma ali nanj gledaš kot na ne-bodi-ga-treba skupek kosti, mesa, krvi in kože, ki ga je treba sem in tja nahraniti in razgibati, da ne “teži”?
Joga nam pomaga, da bolje ozavestimo svoje telo. Da se spomnimo na vse funkcije, ki jih telo za nas opravlja in jih jemljemo za samoumevne. Da ga imamo radi, ker je, in ker nam omogoča, da smo. Sodobni kritični pogled, ki ga imamo na svoje telo še posebej ženske, joga umesti v širše vidno polje in nas opomni, da je vloga našega telesa mnogo večja kot »izgledati v skladu z družbenimi normami«. Ko bolje ozavestimo svoje telo, nam telo samo pove, kdaj potrebuje več gibanja, kdaj potrebuje več tekočine, katerih snovi mu primanjkuje in kdaj potrebuje počitek.
Joga nas uči, da na telo začnemo gledati kot na svoj dom – nič manj in nič več kot to. To pomeni, da nas uči, da svoje telo poslušamo in upoštevamo, znamo zanj poskrbeti in ga imamo preprosto radi. Po drugi strani nas uči, da je telo »samo začasni dom naše duše« in ne nekaj s čemer bi se istovetili. Vsako telo se postara in na koncu odmre, pri čemer nas joga uči sprejemanja in nenavezanosti.
Lažje soočanje s stresom in njegovo obvladovanje
V današnjih časih se s stresom prepogosto soočamo, pandemija pa je še dodatno pripomogla k občutkom negotovosti, strahu, anksioznosti in porastu depresije.
Gledano povsem s telesnega vidika, joga med drugim pripomore k globoki sprostitvi (k temu najbolj pripomorejo predkloni in inverzne asane, kjer svojo pozornost obrnemo navznoter) in predihanosti telesa (na to najbolj vplivajo pranajame in asane, ki odpirajo prsni koš), kar pozitivno vpliva na lažje spopadanje s stresom.
Kot že omenjeno, se z redno prakso poveča tudi naše zavedanje telesa. Nastavimo si ogledalo in med opazovanjem svoje drže in fizične izvedbe asan na svojem telesu opazimo fizične posledice stresa. To je prvi korak, ki lahko vodi k razmislekom in spremembam, ki jih lahko uvedemo v svoje življenje izven jogijske blazine, da dvignemo kakovost svojega življenja.
Krepitev imunskega sistema
Skozi jogijsko prakso kombiniramo različne asane v skrbno premišljenem zaporedju z namenom, da dosežemo cilj jogijske prakse, ki smo si ga zadali.
Če bi, na primer, s prakso želeli poskrbeti za pospeševanje prebave in krepitev imunskega sistema, v praksi ne bi manjkalo številnih zasukov. Te bi uravnotežili z ostalimi skupinami asan, kot so stoječe asane, predkloni, zakloni in inverzije.
S stoječimi asanami bi okrepili svoje telo in ob sočasnem kontroliranem dihu celo telo uravnotežili s prano. S predkloni bi svojo pozornost usmerili navznoter in se globoko sprostili. Z zakloni bi odprli svoj prsni koš in temeljito predihali prsno kletko. Z inverzijami bi, poleg številnih ostalih pozitivnih učinkov, ki jih imajo na telo, svoj svet za nekaj trenutkov obrnili na glavo in na svojo trenutno situacijo pogledali s povsem novim, neobremenjenim pogledom, kar pogosto prinaša olajšujoča spoznanja.
Spomniva se, asane so psiho-somatske vaje in kot take izredno učinkovite tudi kot sredstvo za odpravljanje stresa in krepitev imunskega sistema. To velja še posebej, ko jih oplemenitimo s pranajamo – celotno telo napolnimo z življenjsko energijo in poskrbimo za njeno razporeditev po celotnem telesu.
2. Energijski vidik
V vsaki kakovostni jogijski praksi najdemo tudi pranajame. Kaj je to?
Prana je osnovna življenjska energija. Pranajama pa je izraz, ki združuje različne pristope, kot so dihalne tehnike, mudre in bandhe, preko katerih vplivamo na povečevanje in pretočnost življenjske energije v telesu.
Na tečaju joge se praviloma najprej srečamo z dihalnimi tehnikami, saj so mudre in bandhe bolj napredne tehnike in pridejo pri bolj izkušenih praktikantih.
Na začetnem tečaju joge v različnih jogijskih položajih ozaveščamo dih, kar pripomore k temu, da se svojega diha zavemo vse večkrat tudi v različnih situacijah izven jogijske blazine. Dih nam pove veliko o našem počutju. Plitek dih je običajno povezan s strahom ali stresom, med tem ko je umirjen, poglobljen dih znak dobrega počutja in sproščenosti. S tem, ko načrtno poglabljamo dih in podaljšujemo izdih, vplivamo na svoje počutje v pozitivni smeri. Telo globok, umirjen dih zazna kot znak »varnosti« in se sprosti. Poleg tega se telo napolni s prano – prejme življenjsko energijo.
Različne dihalne tehnike uporabljamo glede na namen, ki ga želimo doseči. Medtem ko dvojni vdihi in izdihi telo prebujajo in stimulirajo, trebušni jogijski dih umirja in uspava. Dihanje po desni, sončevi nosnici (surya bedha namaskar) vpliva na koncentracijo in stimulira telo. Dihanje po levi, lunini nosnici (chandra bedha pranajama), obratno, telo umirja in ohlaja.
Pomembno je, da so dihalne tehnike v jogijsko prakso umeščene v smiselnem zaporedju. V nasprotnem primeru je lahko z energijskega vidika učinek jogijske prakse tudi kontra-produktiven in se po praksi počutimo neuravnovešene in izžete. Če pa si asane in pranajame v praksi sledijo v smiselnem zaporedju in se lepo dopolnjujejo, se na koncu počutimo »resetirani« tako v fizičnem kot v energijskem smislu.
3. Psihološki vidik
Kot sem že pisala v odstavku Kaj je asana prejšnjega članka, jogijska blazina predstavlja odličen prostor za samo-opazovanje in samo-spoznavanje. (Mimogrede, po Patanjalijevi opredelitvi je to tudi ena od »nijam«, ki se imenjuje svadhjaja – samoopazovanje).
Če opazujemo svoj dih, svojo držo, izvedbo asan in svoj um, nam vse to pove marsikaj o našem notranjem stanju. Prvi in zelo pomemben korak je, da se ga zavedamo. Drugi korak je, da se naučimo svoje signale, ki jih sporočata telo ali um, jemati resno. Možnost nadgradnje pa se skriva v priložnosti za spremembo – najprej na jogijski blazini, potem pa še izven nje.
Pogosto zanemarjamo tesno povezavo telesa in uma. Odraz našega uma se pokaže na telesu in obratno – lahko se osredotočimo na telesni vidik (poglobimo dih, izboljšamo držo, predihamo telo, ipd.), kar pozitivno vpliva tudi na naše notranje stanje.
4. Socialni vidik
Moja učiteljica joge, Sneža Vidovič, jogo opredeljuje z besedami: »Joga je pot navznoter, ki nam pomaga, da bolje delujemo navzven.«
S tem, ko redno prakticiramo jogo, redno potujemo navznoter. Kot sem že napisala, nam to daje priložnost za samo-opazovanje, samo-spoznavanje in samo-upoštevanje. Pogosto se razlogi, zaradi katerih z bližnjimi in širšo okolico prihajamo do konfliktov, skrivajo v nas samih. Ko pa se bolje spoznamo, lažje razumemo tudi druge. Lažje komuniciramo in pri tem obvladujemo svoje odzive in čustva, ne da bi jih utišali. Naučimo se vedno bolje postaviti zase na način, ki ni agresiven do okolice.
Po drugi strani praksa joge v skupini prinaša varno okolje, kjer smo pogosto obdani s podobno-mislečimi ljudmi. Običajno so njihovi motivi za prakso joge zelo podobni našim, pogosto z lahkoto najdemo skupne teme za pogovor in si delimo določene vrednote. Ljudje smo družabna bitja in pripadnost skupnosti podobno mislečih ljudi lahko občutno dvigne kakovost našega življenja.
5. Vidik osebne rasti
Pogosto velja, da jogo izvajamo z namenom, da bi postali boljši ljudje. Bolj pravilno bi bilo trditi, da jogo izvajamo z namenom, da okrepimo zavedanje sebe, takšnih kot smo v resnici, saj smo v svojem bistvu že popolni, del Absolutnega.
S tem, ko se naše zavedanje sebe okrepi, okrepimo samo-sprejemanje in razvijamo ljubezen do sebe. Kar pa ne pomeni, da postanemo narcisistični, samo-zadostni in polni sami sebe. Že samo izvajanje asan nas uči obvladovanja svojega ega. Določeno asano bomo danes izvajali fizično brez težav in umirjenega uma, že jutri pa bomo v asani izgubljali ravnotežje in le stežka odganjali nezaželene misli.
Joga predstavlja prakso osebne rasti. Kot navaja Patanjali v Joga sutrah, je končni cilj joge popolnoma nenavezano delovanje – kaivalya ali popolna osvoboditev. Z drugimi besedami, absolutna samorealizacija.
Kot sva že rekli, se jogijska praksa mora odvijati v skrbno premišljenem zaporedju izbranih asan in pranajam. Poglejva si še, kakšne pozitivne učinke lahko pričakujemo od posameznih skupin asan.
Pozitivni učinki posameznih skupin asan
Pozitivni učinki stoječih asan
Stoječe asane nam pomagajo ozaveščati hrbtenico, jo raztegujejo, odpirajo prsni koš in nam s tem pomagajo ohranjati pravilno telesno držo. Običajno so fizično precej intenzivne, zato stimulirajo telo (ga ogrejejo), nam pomagajo razvijati moč in vzdržljivost – pa tudi moč volje na račun vztrajanja v zadrževanju asan kljub fizičnemu izzivu. Pomagajo povečati fleksibilnost nog, kolkov, hrbtenice in ramenskega obroča. Moč (»ha« princip) in gibljivost (»tha« princip) prenašajo v celotno telo, povečujejo energijsko zavedanje in krepijo notranji mir. Izboljšujejo učinkovitost vseh večjih sistemov v telesu (mišični, respiratorni, krvožilni, skeletni, živčni) in pripomorejo k ozaveščanju občutka stabilnosti, osredotočenosti in obvladovanja telesa, uma in čustev.
Pozitivni učinki predklonov
Preko predklonov raztegnemo zadnjo ložo telesa. Uravnotežimo in spodbudimo delovanje žlez z notranjim izločanjem, hkrati pa premasiramo notranje organe v trebušni votlini. Aktivira se parasimpatični živčni sistem in poskrbi, da se sprostita psihična in fizična napetost.
Pozitivni učinki zaklonov
Z izvajanjem zaklonov krepimo mišice hrbta in izboljšujemo splošno gibljivost hrbtenice, kar pripomore k vitalnosti. Odpiramo srčni center, telesni vidik odpiranja rebrne kletke pa učinkuje tudi psihološko in pripomore k čustvenemu in duševnemu odpiranju. S tem, ko odpiramo ramenski obroč, povečujemo fleksibilnost ramenskih sklepov. Hkrati pa se pri izvajanju zaklonov podaljšuje mišica iliopsoas, ki je zaradi velike količine sedenja največkrat skrajšana mišica sodobnega časa. Zakloni nam pomagajo »odkrivati neznano«. S tem, ko se s telesom pomikamo v polje neznanega (v smeri izven našega vidnega polja), pa se krepita naš pogum in samozavest.
Pozitivni učinki zasukov
Preko izvajanja zasukov hrbtenici pomagamo vrniti fleksibilnost, ki jo v sodobnem načinu življenja pogosto izgublja zaradi velike količine sedenja. Ko sukamo hrbtenico, se sproščajo in raztezajo napete, neprožne mišice hrbta. Zasuki stimulirajo krvni obtok in s tem pripomorejo k čiščenju in regeneraciji notranjih organov, saj delujejo »ožemalno« – ko gremo v zasuk, se iz celic sproščajo toksini in ko preidemo v izhodiščni položaj, se te celice napolnijo s svežo krvjo, ki tkivo nahrani in regenerira. Pozitivno vplivajo tudi na medvretenčne diske, saj naj ti po 30. letu starosti ne bi več prejemali zalog hrane direktno iz krvi, preko zgoraj opisanega »squeeze and soak action« pojava pa prejmejo hrano iz bližnjih, prekrvavljenih tkiv. Naslednje koristi izvajanja zasukov so uravnoteženje mišic leve in desne strani trupa (kar je predvsem koristno pri ljudeh, ki opravljajo ponavljajoče gibe v eno stran), stimulirajo presnovo in delovanje nadledvičnih žlez (pozitivno vplivajo na trebušno slinavko in ledvica) in krepijo moč zunanjih in notranjih stranskih trebušnih mišic. V psihološkem vidiku zasuki delujejo na naš um na način, da sproščajo negativne mentalne vzorce, saj telesni zasuki pogosto vplivajo na um tako, da nam okrepijo sposobnost zasukov tudi v načinu razmišljanja. Našo pozornost usmerjajo navznoter in pripomorejo k dvigu prane od nižjih energijskih središč proti tretjemu očesu.
Pozitivni učinki inverzij
Inverzije z redno prakso in daljšim zadrževanjem zmanjšujejo ali celo odpravljajo težave krčnih žil in oteklih nog. Pozitivno vplivajo na kožo, zato nekateri verjamejo, da so t.i. zaviralci vidnega staranja. Regulirajo presnovo in pospešujejo prebavo, poleg tega pa podobno delujejo tudi v energijskem smislu, saj stimulirajo eliminacijo vsega, kar ovira na duhovni / življenjski poti. Ker jih težko izvajamo zelo dolgo časa, nas opozarjajo na minljivost vsega in v določenih primerih na nujnost sprememb. V psihološkem smislu inverzije predstavljajo priložnost novega, drugačnega pogleda, posledica tega pa je krepitev poguma in fleksibilnosti, zato jih mnogi jogiji izdatno izvajajo pred pomembnimi življenjskimi odločitvami. Pozornost nam pomagajo potegniti navznoter (Patanjali je to »stopničko« joge imenoval pratjahara, kar pomeni kontrola čutil) in energijo usmeriti navzgor, proti višjim energijskim centrom. Pred izvajanjem inverznih položajev praktikanti pogosto čutijo strah pred neznanim, pred neuspehom ali preprosto pred novo izkušnjo. S tem, ko tvegamo in nazadnje inverzne asane osvojimo, pa ta strah premagamo, kar okrepi našo samozavest.
Zdaj vidiva, da so koristi izvajanja joge lahko zares številne. Kljub temu redna, konsistentna fizična prisotnost na jogijski blazini še ni zagotovilo, da posrkamo vase vse koristi, ki jih joga ponuja. Pot joge se vije navznoter. Po njej te lahko pelje samo iskren namen, pospremljen z resnično predanostjo.
Simbolične fotografije: freepik.com z izjemo prve (naslovne) fotografije, katere avtor je Bojan Okorn.
Vsebina članka temelji na kombinaciji lastnega izkustva prakticiranja joge in zapiskov predavanj ter študijskem gradivu tečaja za učitelje joge, katerega avtorica je Sneža Vidovič iz Joga Studia Sadhana.
Pingback: Vse o pravljični jogi za otroke – kaj, zakaj in kako | Little Mandala
Pingback: 7 priporočil za popolne jogijske začetnike | Little Mandala